Translated into Maola (Mao) by Lohrii Soruna
Forum for Naga Reconciliation
Mosohe Pemosü Prakapi
Nagamei Pfope Othi ori Alia Chüjüle Pfo adei kovu
Pemosü Kapi
Forum for Naga Reconciliation (FNR) tamei, Pitt Rivers Museum (PRM) lemei, Edinburgh ye Melbourne le kobu larü chü kaji (University) leino Nagameina bishu kophomei (researchers) hikhru hino Nagamei pfope othi ori ye ona ozhü khru kotsüna koku kakhei chü (Museum) leino vukoru chilu peiduno pfochüku lole tto kathe lowo ovo sopfo nghodzüpo takoe.
COVID – 19 duno okhro 5 khu kowo the, Onukhro khrokha 22, 2020 ni PRM tameino chükhu hropra kapithesü, pfoleno omei othi ori khrusü pfophra hra kozho mane kocho buleino pfoleiwotie. Hihibvüo pfolei kowohi ozho lowo thopfü kolei ekrü ye sokothu kocho nopu krü krüwo kobu omeihrü khru tekali yi sawo kakrameino (Britain) kokha kocho chilu leino pfota kotu omei othi ori khrusü pfo adeivulo koru duno sowe. Hibvüo chütu chüli koso leihi Nagamei othi ori khru hi-e lo azhuwe ye Nagamei pfope othi orikhruse pfolei wotie ye obvü khrukhi pfokodzü kheiwotie. Echo cho kotuhi Nagamei othi ori khru (Süoli omeiri, pishu ye ori no koso ona ozhü khruhi kohrü kozhowo bue) 214 phahiko kotsüna koku kakhei chü (museum) leihi bue tiwe.
Nagamei pfüpei Dr. Dolly Kikon, omeihrü ko amodomei (Anthropologist) leino modopio kobu, pfono PRM tamei zhü The Guardian tto sokotho leino phrovu nelowo kotsüna koku kakhei chü lei opi kochow yi kakrüwo Nagamei pfope othi ori ko khruhi anoloe. Süthesü lopeino Nagamei pfope othi ori PRM lei kobu khruduno FNR tamei yi kakrüloe. Sümoshusü, FNR tameino okri kazhü leino peikohrü kapivo sowo kobu duno PRM tameino FRN yi kevupie, südusüno moshuso kakrüwo kohibvüo pfope othi ori pfo adeivu lole tikocho duno kochu kolei, moshu modzü khru adei somolishie ye adei moli kashü bue tikocho koleiwo moso okri kazhü solo koru duno kophrowe. Hihi bvüwo kareiso PRM tameiyi kophro kolo thephrüwo, Nagamei pfope othi ori khru sülo koru duno, FNR tameino Nagamei ojiha thopfülei Nagamei mu ye omei lipe pajüyi kadewo kophroloe.
PRM tameino peprawe süoli FNR tamei yi akua ovo soni shuwo marüwe. “Ino süwe FNR no sowo kobu ovokhru, Nagamei okoleino somazhü kapi, kama kokhei kapi, okri kazhü sokapi ye apru apowo kakrüshü koto somozü kapivo khru, hihi iye sokhrolo koru duno motsüshu kocho ovo koe, Nagamei kotsümei, achithemei ye chiji ohele meihrü theso kovumei khruyi sawo itsü lowo machileno kophro pfotho othi ori khruhi vukorupei ileto tilo koru mo-e arawo kho kahichü anomo pfota kotu ona khrusü kokhei pfovulo koru dunoe”. Pfolezhü moshu modzü mocho kada lei, PRM tameino kape kapi nopu pekocho süoli “Alathewo, okri kazhü leino, kanakoyi aprasü piwo kathepfo choho sokama ye apru apo kotu khru somozülo koru duno mosoyi achithemei khruyi akua abakhro pfo, hruhra lowo, kanakoyi chakrü piwo takotu chülu hepei kanakohe sokama ye alamü komo khrusü somozhülo koru duno sole”.
Koso Olu ye Chülu Kopfo
Opfope mei othi ori alia chüjile pfo adei kovu ovo olu hi ozhi pajü ko lowe ye oshu tekali lowo sokocho ovo koe. Ovo oshu khrusü omei moso yi avusü kocho, Acharei bishu bijübu kopho (othi ori khalo kosü kanghishu kocho otamei mo-e omeihrü khruyi sümakrüwo pho kapra). Nagamei hrü khru amocho krü krüwo kobu ko rüchüku kocho, meihrümu kalino kha kocho thephrüwo alia chüjüle pfo adei kovu duno sokada, PRM tameino Nagamei kohrü ozhi hrüo kobu meihrü khruyi vukadewo kochuwo kophro kolothe othi ori khru pfo alia chüjüle adei vulozhüe tto eah tikapi hi khruhie.
Koso olu thopfü somochu kochohi mopfu 8 – 15 phahiko lotiwe tiwe. Hibvüo koso chülu sasü, ino sokoru odokei khruhi, talo zhowo bishu phowe süleisü meihrü omu khruyi kadewo avusü tawe, obu/ofü henovu bishu phowe, mosoyi peno sümakrü lowo moso mekho pfowe, ye jüphe nusomei ozhi khruleino sotawe. Süthesü koso olu khrusü okri kazhü koso ye somane somazhü kapi ozhileino khupfo azhü komoso sowe, kota kotsüo kokha komo odo okei ye koso kopfü khruhi somokhro puwe, ye pfope meino mod okapi kohrü ozhi ye jüphemei ochü olo khru kohrü lowo chüjü ohele meihrü khru amazhisü etsü mokhro lokoru duno sowe.
FNR no Ababo kapivo koso
FNR no sokoru süoli ababo piwo PRM tameino kokahi sü Nagamei peno machiso kola pilowo Nagamei pfope othi ori kotsüna koku kakhei chülei kobu khrusü ileto tipilo koru mo-e chüjüle pfo adeivu koru dunoe. Hihi bvüwo ababo vo koso sü chithe sawo kazhü kashü kophro kocho, bishu kopho, ye Nagamei hrü khru, moso omu khru, church khru ye Nagaland kopfü kopfomei (Govt.) yi sawo kophro kocho se.
Ovo olu sopfo takoru leisü meithopfü lo zhokhri tto ababowo mosono chithe sawo somolishüe. Hibvüwo ongo hrapfo sotakowohi FNR tameino Nagamei hrü omu thopfü hekhi rüpi wotie. Kola pevu kapimei mu khrusü sawo adzüwo kophro wotie ye kola pilomo kobu khru vusü khuwo bue. Pfopemei othi ori ticho vahino, kari sowo PRM tameino moso omu khruyi avusü kochohi sowe, adeiteli, omei hrüta omu mo-e othi ori kobu otenamei khrusü othi ori kha kocho leisü lomoli shülie. Ovo sü sopfo macheso prateli, FNR tameino Nagaland kopfü kopfo mei yi kakrü piwo omei moso amocho sü pemani pile.
FNR no sümakrü we süoli hivohi odo pajüko lowo moso heno kakrüwo kathepfo ovu kali leno phiko kali pfowo sopu pfo kata sü sole. FNR no mothupfu tto bue süoli Nagamei hruleno atheno alipe sowo ovo koso olusü sowobue lomei süno hithedzü Nagamei pfope othi ori sü kohibvüle ticho se modo sole.
Ni ikrü kolo Tho ikrü kolo ye kota kotsüo kokha komo omu /Recover Restore and Decolonise Team (RRaD)
Pfope othi ori ovo molikashü khru ababo piwo kathewo sokoru duno FNR tameino RRaD omu tto hotholoe, pfoleno chüjü ohele hrü achareimei süamazhü khruyi kapei lokoru, talo azhuwo akua bishu kopu koru, ye mosoyi mosü pilo koru ovo duno sotholoe. Chongho likono Nagameino pfope othi ori sü alia chüjüle pfo adei vutile tto ashütolo teli, RRaD tameino sokoru ovo süoli, astüte tto solo vuzü kocho leino Oxford larüchü kajüle no khawo kho kocho ovo sole. Meihrüko amodo pfüpei Dr. Dolly Kikon ye chohono PRM yi akua amosüwo UK le Edinburgh larüchü kajü leino kotsü sowo meihrü ko modopio kobu Dr. Arkotong Longkumer pfonghai yi FNR tameino RRaD omuli talo azhuwo akua sokhropio tto arawo pewotie.
RRaD omuno ovo tekali sopfo takowo leisü, meiyi mapra kakrüwo oko pfowe, omu khruyi kophrowe, ovo lowo koso nopu anowo kopu we, moso achithemei ye nolumei yi kathewo kophrowe, PRM tameizhü mava nghizhu (Video) khruno maniwo mosoyi ole somohruwo kakrü kocho sowe, larübvü khru, mava nghizhu khru ye modo kapivo khruhi sowe. RRaD tameino chohono pfope othi ori pfo adei tale tto ovo sowo kobu meihrü kakrü khruyi kadewo kophrowo kohibvüwo sopfo tawe ticho sü modowo sopule.
Tako koru nghodzüpo, RRaD omu hi somajü pule ye bishu kopu kosümei yi thopu lowo ovo sopule. Nagamei hrü omu achithemei khruyi arawo pewotie ye bishu kopu kosü khruyino soteso kopu kopho ovo sokow chülu chühi RRaD omu yi azhuwo sokhro pio tto arawo pewe.
Nagameino tako korubo
Nagamei zhü atachü ye oko kazhü kashü khru thopfü hi FNR tamei-e limakrüwe. Nagameiyi kota kotsüwo vakomeino kokha kowo sü ezho kotuhi newo bue. Kota kotsü kokha sü sükow khruno ileno takotu chülu pei ye echo cho kadewo kobu khruhi koleito tto ovokhru somolishüe. Anadasü, FNR tamei akhrumeino sowo kobu okri kazhü leino peikohrü kapivo ye kakrü kazhü sokapi vo leino modo kolo süoli, ezhode kaprü kanghei ye mazhiwo kobu khruhi somazhüle teli takotu acharei meiyi vakumeino kota kotsüo somazhi kapi khruti momu mocho kocho motsüe. Thoacharei ko khrusü thekolu leiowo ileno acharei chilu ye echo chilu sü somakrü loshüe.
Nagamei yi dunoli, alia chüjüle pfo adei kovu ovosü kota kotsüo kokha komo lulei süno sokocho phae. Sübvü kocho kolino, kota kotsüo kokha kocho leino soamashü amazhi ye alia chüjüle pfo adei kovu tichovo khrusü nagameino tako korubo kopho leihi machiso solole. Hibvü kocho hino ole hruhra kapi ye moto chilei kocho sü omeihrü khruyi mapra pile ye ozhi machi leino Nagameibo hrakapra sü sole. Alia chüjüle pfo adei kovu tichohi acharei pfope mei yi alia obu ofü he pfovu khei kapi sükolimoe, hihi ile pfope idemeiko ye ilemei hrüko pelo koru oke aphai avei sopiwe, ileyi peno ile aliayi mozhu kane ye ongo kothu kalei peino ile aliayi mo-e kanakoyi mozhu nelowo süamakrü sü sole. Kochüchu noli, alia chüjüle pfo adei kovuhi achichu leino amozü kapi, machi koso, ozho süamakrü, khrukrei, koso kopfü chüna, kohrü ozhi leino etsüamokhro ye raku hepo hikhru thopfü motsü dunoe. Hihi kota kotsü kokha buleino etsü ole phrei kapi ye ojüphe kotu kokha vo ozhileino modo sokolo se.
Nagameino tako korubo süoli ada ado lo molishüe. Nagamei no kadeo kobu chülu phahino ole atsüte tto modu pfo bu-e, hihi ole azhulo molishülie, kathewo avusü kosü ye alia chüjüle pfo adei kovu ovo khru duno ochüjüphemei ovo olu duno kokhro phra kapihi moli shüe. Ino süwe süoli Nagamei yi dunoli mei pajüko alia chüjüle pfo adei kovu ticho olako khru ye etsü ole khru kothuwo hihi adei tiwe tto bule. Sütoko bu matei-e, ino süwo momu mochowe süoli emei alei ye tsüsü hi ezhode jüphehi kothopu shutie. Süduno, meihrümu hoke etsü amodo ozhi doso khruhi maliwo hrümotie süse kolimo, pfoleno shüpei kowo olako ye etsü amocho khrusü kokhatsü ticho hoe. Südusüno olakosü pelo koru olu pajü bu-e, ozhi doso, lathe, süwo nekowo khru ye pfolo ovo solo züdo khrusü pemanito timolishüe, obi khrüto timoli shüe sütoko idemeiko bikhrü ye omei khruno pekapra thesü phrüo pfolo ovo soto timoli shüe.
FNR ye RRaD tameino ashütowotie süoli, Nagameino tako korubo kopho leisü meihrü kakrümei heno modo kocho nopu, Nagamei etsülephro, loachüchuwo pekowo chüna khru, ye athoshuwo omu chüshu kocho Nagamei ozhikhru süno motsü nasü so olenowo kopupfo sole.
Longleng le kotsü mei kalino RRaD mu he pe, “Ile pfope meisü adei doso maniwo bulole pfoleyisü kotsüna koku kakhei chüle chüvo vakhi hra kozho khei kowosü. Pfole rakusü bukhihowo mocho morowo buleile”. Nagamei pfopemei othi ori khrusü PRM lei obvü khruki ilewo chüku khei leho hoke pfo adeivu pfole nono bule sü khei pile, tikochosü Nagamei amocho phase.
Ababo kapi omu sokowo dusüno, FNR tameino kophrowo avusülo koruduno oke phowo hrapra piwe. Nghodzüpo akua sopfo takoko leisü, etsü amocho kozhuwo pemokhro kapi ye züdo leino kashü khrusü pepfotho somozü kapi sü marüwe. Ino arawo khowe süoli pemashü koru katako bu-e FNR yi moduno pemoduwo pepio, ye lipe kali yi machüchü riwo modu kocho nopu Nagamei volei pfolo odo kashü kokruwo lipe kaliyi chiriwo somashü pisho.
Pfophra kapi;
Forum for Naga Reconciliation
Khrokha: Khrana 19, 2023
